Ali je vaše kislinsko-bazično ravnovesje pravilno?
Človeško telo je bilo znanstveno raziskano šele pred kratkim, vendar so odkritja, ki so bila narejena, več kot pomembna. Izguba telesne teže, šibek imunski sistem, težave s kožo, nastajanje ledvičnih in žolčnih kamnov ter težave s kostnim in sklepnim tkivom se vse pogosteje pripisujejo “” ali premika pH v kislo stran. Poskusimo razumeti, kako je kislinsko-bazično ravnovesje povezano z življenjskim slogom in prehrano. Prvič, VSI procesi v našem telesu (t. i. metabolizem) tečejo SAMO pod določenimi pogoji, ki se imenujejo HOMEOSTAZA, zapleten regulacijski sistem. HOMEOSTAZA je samoregulacija, sposobnost odprtega sistema, da ohranja svoje notranje stanje konstantno z usklajenimi odzivi za ohranjanje dinamičnega ravnovesja. Težnja sistema, da se sam reproducira, povrne izgubljeno ravnotežje in premaguje odpornost iz zunanjega okolja. VSA okolja v našem telesu (kri, limfa, slina, žolč, urin itd.) imajo določeno raven pH (kislosti), v kateri delujejo encimski sistemi. Različna tkiva v telesu imajo različne pH vrednosti, npr. B. Kri in slina sta rahlo alkalna, urin je rahlo kisel, rahlo kisla naj bo tudi površina kože.
Kaj se zgodi, ko homeostazo moti nepravilen življenjski slog (prehrana, stres itd.)?
Obrambni mehanizmi ne delujejo več pravilno, trpi imunski sistem in telo ne odstranjuje več odpadnih snovi. To so zunanji znaki »preveč zakisanega« telesa: utrujenost, letargija, »nezdrava« polt, pogosti kožni izpuščaji, črevesne težave (pogosto zaprtje in napenjanje), prekomerna ali premajhna teža. Natančnejši pregled pokaže žolčne ali ledvične kamne, spremembe sklepov (artroze zaradi motene presnove kalcija in magnezija), mišično oslabelost in bolečine v mišicah. Seznam simptomov bi lahko nadaljevali še dlje. Ampak to naredimo drugače in se vprašamo, kaj moramo narediti, da normaliziramo kislinsko-bazično ravnovesje. Seveda pa začnimo s prehrano.
Najprej je seznam živil, ki “zakisajo” telo:
- Meso in poljubno meso izdelki, klobase, mesne konzerve.
- Vsa rafinirana živila, predvsem sladkor in zdrob.
- Nezrelo sadje in jagode in če jim dodate sladkor.
- Ribe. , jajca, mlečni izdelki, sir in žita, kot sta pšenica in rž, pa tudi stročnice in oreščki so nežnejši. Ghee, repično, laneno in olivno olje veljajo za nevtralne.
Naslednja živila izboljšujejo kislinsko-bazično ravnovesje normaliziran, »alkaliziran«.
- Zeleni listi (vse vrste solate, peteršilj, koper, koriander itd.).
- Bučke, jajčevci, kumare – vse, kar raste na tleh.
- Korenak – korenje, pesa itd.
- Suho sadje. Med svežim sadjem ima banana najmočnejši alkalizirajoči učinek, med jagodičevjem pa lubenica in kaki, marelice, agrumi.
8 pravil za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja
- Prehrana ne sme nikoli vsebovati samo oksidirajoče hrane in vedno vsebovati alkalizirajoča živila.
- Pri prehranjevanju mora biti količina alkalizirajočih živil večja od količine oksidirajočih živil.
- Bolj kisla, večja mora biti količina živil, ki tvorijo alkalije. notranjega okolja telesa, pa tudi v primerih, ko ima oseba moteno presnovo kislin.
- Mogoča je prehrana, sestavljena izključno iz zelenjave, ki tvori alkalije, vendar le za omejeno časovno obdobje (1-). 2 tedna).
- Obroki ne smejo vsebovati le kisle hrane, ampak morajo vsekakor vsebovati alkalne. domača živila.
- Oksidirajoča in kisla živila je treba zaužiti v količini, ki ustreza posebnostim presnove v telesu.
- Ksle hrane ne smemo jesti zelo pogosto.
- Kisla živila lahko uživamo le, ko jih je telo pripravljeno absorbirati (med 3. in 15. uro).
